DOGODKI NA MOSTU V ORMOŽU
Ivan Kuharič, poveljnik voda PDD Ormož, Okrogla miza ob obletnici vojne, Ormož 1992

Ivan Kuharič poveljnik voda PDD Ormož
foto Bori Vukan

Prikazati želim dogodke , ki so potekali ob agresiji na ormoškem mostu.
Vod PDD smo mobilizirali, kakor tudi vse druge enote, ob nastopu izrednih političnih razmer , ki so se junija 1991 pojavile v Sloveniji.

Enote so se zbrale na določenih mestih, kjer so vse do 26. 06. 91 izvajale taktično urjenje in urjenje z orožjem. Ker je bilo vse že zelo napeto, smo vse večjo pozornost usmerjali na urjenje, da bi se kar najbolje pripravili in vzpostavili popolno pripravljenosti za vsako nalogo, ki bo dodeljena enoti. V zgodnjih jutranjih urah 27. 06. 91 se je enota PDD premaknila iz mobilizacijskega zbirališča (MZ) na Hardeku v rajon Ormož, vendar le za kratek čas. Še istega dne, sem ob 04.05 zjutraj dobil ukaz za premik enote v smeri železniška postaja Ormož in pripravo enote za zavarovanje mostu čez reko Dravo.
Hitro smo se premaknili. Pripadnike enote sem seznanil z nastalimi razmerami in z nalogo, ki je bila pred nami. S komandirji oddelkov smo preanalizirali nalogo in določili najustreznejša mesta za obrambne položaje. Naši enoti se je priključil tudi vod TO KS Velka Nedelja. Njihova naloga je bila: z 2. in 3. oddelkom zavzeti položaje na hribu okrog vinske kleti za delovanje proti mostu in varovanje hrbtne strani. Prvi oddelek velikonedeljskega voda pa je tvoril rezervo voda PDD.

Komandirji so zbrali svoje oddelke, pregledali opremo, razdelili strelivo in pripadnike razporedili na bojne položaje, kot smo se to predhodno dogovorili. Nato sem določil izvidniško skupino in ji dal nalogo kontrolirati območje Hrvaške v smeri do Vratnega in me obveščati o vseh zaznanih premikih nasprotnika. V pripravljenosti smo imeli 2 ULT-a za postavitev barikade, če bi bilo to potrebno. Zaradi lažjega nadzora prometa čez most smo z ULT-om blokirali en vozni pas tako , da je promet potekal samo po enem voznem pasu. Nato smo zaradi nepreglednosti usmerjali tudi promet. Ob 10.50 sem prejel ukaz za popolno zaporo prometa na mostu, postavitev barikade, ki se ne sme odstraniti pod nobenim pogojem. Postavljeno barikado je bilo potrebno varovati. Glavni cilj ukaza je bil preprečiti JA prehod čez most.

Barikada na ormoškem mostu
Foto Štefan Hozyan

V sporočilu je bilo tudi omenjeno , da se iz smeri Varaždina proti Ormožu premika dolga kolona tankov in drugih vozil JA. Komandirjem oddelkov sem ukazal naj oddelke pripravijo za bojno delovanje, če bodo razmere to zahtevale. Sam pa sem odhitel na most postavljat barikade, ker je bila vojaška kolona že v neposredni bližini Vratnega.
Čez vozni pas na mostu smo postavili oba ULT-a, katera sem imel na razpolago.

Na svojo odgovornost pa sem v barikado postavil tudi druga vozila, ki so v tistem trenutku pripeljala proti mostu. In sicer: tovornjak FAP s prikolico, tovornjak z dvigalom, vlačilec poljske registracije naložen s kožami, tovornjak TAM naložen z opeko, dodatno pa je v tistem trenutku prispel še en ULT. V barikadi je ostalo tudi vozilo katerega je za svoje potrebe uporabljala enota PDD. Skupina se je z vozilom vrnila z izvidniške naloge, ker je barikada že bila postavljena, niso mogli več čez most na našo stran.
Prispela je kolona JA in se ustavila pri gostilni Jamnik, razen komandnega vozila, ki se je ustavilo na začetku mosta. Do barikade sta prišla polkovnik Popov in major v spremstvu vojaške policije. S komandirjem ormoške policije Juretom Fermetom sva odšla na most – začela so se pogajanja. Zahtevek JA je bil , da se barikada odstrani in jim omogočimo prosto pot do državne meje. S tem zahtevkom se seveda nisva strinjala in sva dejala, da se morava pogovoriti z nadrejenimi. Cilj je bil zadevo zavlačevati in doseči razplet na miren način. Kasneje smo se ponovno sešli, odgovor je bil, da zahtevi ni mogoče ustreči. Za tem se je vse skupaj začelo odvijati bolj agresivno, izvzete niso bile niti grožnje s strani JA. V nadaljevanju pogovora je Popov izjavil, če ne odstranimo barikade, bo uporabil vsa sredstva katera ima na razpolago – tudi bojna. Ponovno sva odšla na posvet z nadrejenimi, čeprav sva vnaprej vedela, da odločitve ne moreva spreminjati. Minilo je še nekaj časa, ponovno sem se vrnil na most , kjer je čakal major s katerim sva se osebno poznala. Pogovor sva nadaljevala. Vprašal sem ga:"Zakaj takšne odločitve?" , odgovoril mi je, da on mora izpolnjevati ukaze nadrejenih. Takrat sta prileteli letali in helikopter JA. Dobil sem občutek, da se stvari ne bodo dobro končale. Z majorjem sva se razšla, saj naju je hrup letal presenetil. Mene pa prisilil k nadaljnjemu razmišljanju, kako postopati naprej.

Pogled na most v Ormožu, kmalu po začetku spopada enot TO in JLA leta 1991
Foto Štefan Hozyan

Iz Ljutomera smo dobili dodatno pomoč. Vojake smo razporedili tako, da smo okrepili obrambo mostu. Popov je preko megafona grozil, da bo barikado na silo odstranil. Na most je pridrvel je tank s plugom in poskušal s potiskanjem odstraniti barikado, kar pa mu ni uspelo. Zamenjal ga je močnejši tank, ki je naredil precej škode, vendar brez uspeha. Umaknil se je, Popov pa je preko megafona napovedal bojno delovanje. Pripravili smo se in zavzeli primerne zaklone v upanju, da se kaj takega ne bo zgodilo. Žal se je. Začel se je najtežji trenutek: začeli so z obstreljevanjem barikade. Tankovske granate niso izbirale ciljev. Zadele so gostišče Grivec, tudi ormoškemu gradu niso prizanesle. Barikada je bila naenkrat v plamenu. Črn dim se je vil visoko v nebo. Takrat smo spoznali, da to ni več naša ljudska vojska, ampak agresor, ki mu ni mar za naša življenja. Oglasili so se tudi streli iz tankovskih mitraljezov in drugega orožja. Tudi mi smo odgovorili s streli in tromblonskimi minami in agresorju dali vedeti, da ne bomo klonili saj smo bili pripravljeni braniti našo novo državo Slovenijo in v njej živeče ljudstvo. Do gorečih barikad je zopet pridrvel tank z nekaj vojaki z namenom, da bi odstranili barikado. Presenetili smo jih s streli, zato so se umaknili. Sledilo je ponovno obstreljevanje s tankovskimi granatami. Čez nekaj trenutkov se je nekoliko umirilo. Izkoristili smo to priložnost in enote premestili k vinski kleti.
Po vseh poskusih preboja sem bil prepričan, da barikade ne bodo odstranili.
Vod TO KS Velika Nedelja je varoval barikado in vojakom JA preprečeval prehod preko mostu.

Prejel sem ukaz, da moram enoto PDD premestiti v Pušence, ker se je v tej smeri premikala kolona tankov iz Središča. Šli smo peš, a smo prišli prepozno. Barikada na železniškem prehodu v Pušencih je bila že premagana. Vrnili smo se k vinski kleti. V času bojevanja zveze niso delovale, zato je bilo delo toliko težje.

Po nepreverjeni izjavi, da prihajajo vojaki agresorja preko zapornic na jezu smo se premestili k TSO. Varnostna služba TSO je preverila celotno območje in ugotovila da ni nevarnosti. V tistem trenutku sem dobil obvestilo, da moram poklicati poveljnika Miloševiča. To sem storil. Ukazal mi je, da moram vod premestiti v Pušence in uničiti prihajajočo kolono JA. Sledil je premik voda PDD in voda Ormož v Pušence, ogled položajev za protioklepni boj in zavzemanje položajev. Na terenu smo preverjali možnost prihoda tankov v noči in ugotovili, da mirujejo. Močno je deževalo, a smo kljub temu vztrajali. Vsi so bili zelo utrujeni, saj smo dan preživeli z velikimi napori in psihičnimi obremenitvami. Tanki so bili ponoči in podnevi prižgani, hrup motorjev nas je zelo vznemirjal. Sledil je alarm za zračni napad, ki je slabo deloval na naše razpoloženje, a se je vse končalo brez nevarnosti. Še vedno so prihajala opozorila pred morebitnimi helikopterskimi desanti.

27. 06. 91 smo nadzorovali položaje na mostu in spremljali sile JA pri gostilni Jamnik, kjer so neprestano premikala vozila in tanke. Opazil sem, da se organizirajo v kolono. Prišel je trenutek, katerega smo dolgo čakali. JA se je vrnila v smeri Varaždina. Naši obrazi so postali nasmejani, razpoloženje se je povsem spremenilo saj smo vsi skupaj ugotovili, da smo opravili zelo pomembno nalogo. Ves čas agresije smo preživljali težke trenutke, ki jih ni mogoče opisati z besedami. Ko človek to doživi, potem spozna kaj je vojna. Dokazali smo, kako čvrst kolektiv smo zgradili, saj smo za slovensko ljudstvo bili pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja.

Pripadniki voda PDD Ormož na srečanju ob 15 letnici vojne v veteranskem klubu
Foto Boris Vukan