Rojčeva ulica 16
p.p. 2780
1110 Ljubljana
T:(01) 524-17-84,
(01) 540-20-65
F:: (01) 524-26-88
E-pošta: zveza@zvvs.si
*** OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ORMOŽ  ***
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo - OZVVS ORMOŽ
Kerenčičev trg 5, 2270 Ormož, gsm: 041 732 282,
E-pošta: miran.fiser@gmail.com
Poslovni račun: SKB Ormož, 03123-1000007863
Davčna št.: 70172412, Matična št.: 1148249
ZGODOVINA


PRAVNA POMOČ
ČLANOM ZVVS

Odvetniška pisarna
Tomaž Petrovič
T: 01/ 2000 937
tomaz.petrovic@siol.net



Jože Kosi: Zapis spominov na leto 1991
Ustanovitev Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož
Prostovoljni gasilci v času vojne
Franc Krnjak: Kako sem osamosvajal Slovenijo
Diverzantski vod Ormož na Malečniku
Vod TO Ormož pri varovanju barikade pod Humom
Vojna v Ormožu - povzetek iz knjige POZIV ZA DOMOVINO
Priprave na vojno so se začele z MSNZ
Diverzantski vod TO Ormož v vojni za Slovenijo
Povzetek gradiv postaje Policije Ormož o osamosvojitvenem procesu in vojnih dogodkih v občini Ormož v letu 1991
Problemi poveljevanja v junijsko - julijski vojni 1991 v Sloveniji(primer 73. območnega štaba Teritorialne obrambe Ljutomer)
Kako smo doživljali vojno 1991 v Krajevni skupnosti Sveti Tomaž
Vojna 1991 in radioamaterji
PGD Hermanci v gašenju vojnih požarov leta 1991
Dogodki na mostu v Ormožu

PRIPRAVE NA VOJNO SO SE ZAČELE Z MSNZ

Uvod

Organiziranost in delovanje manevrske strukture narodne zaščite v R Sloveniji in na območju občine Ormož je še vedno premalo pojasnjeno obdobje in področje obrambnih priprav v R Sloveniji. V tem sestavku želim predstaviti razloge nastanka manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), njen pomen, organiziranost in oblike delovanja v času, ko je bilo Teritorialni obrambi občine Ormož odvzeto orožje in s tem preprečeno kakršno koli legitimno obrambno delovanje. Najbrž se boste vprašali, zakaj je nastala nova obrambna organiziranost – imenovana MSNZ, ko pa smo imeli Teritorialno obrambo, v kateri so bili razporejeni naši fantje in so jim poveljevali domači kadri. Odgovor je zelo preprost: najodgovornejši v OŠTO so zapravili orožje, s tem pa tudi ugled vodje, zato niti niso poskušali ali hoteli napraviti nujnih korakov za ohranitev bojne sposobnosti TO, za katero so bili odgovorni. Ves čas pa so se lahko skrivali za ukazi in drugimi formalnimi akti, ki jih je izdal protislovensko usmerjen RŠTO. Tako je tudi v Ormožu nastala MSNZ kot edini možen izhod iz blokade obrambnih dejavnosti, ki jo je izvedel RŠTO ob tihem odobravanju najodgovornejših v PŠTO Maribor in OŠTO Ormož. Poleg tega so nastale tudi spremembe v pristopu k obrambnim dejavnostim, v katerih je bila takratna TO neke vrste pomožna vojska za boj na tako imenovanem začasno zasedenem ozemlju. V našem primeru pa je bilo treba organizirati oboroženo silo, ki bo nosila popolno odgovornost za obrambo Slovenije. Tako se je z MSNZ ponudila priložnost za povsem nov pogled na našo obrambno vlogo in oblikovanje obrambne strukture, ki bo omogočila izvajanje obrambnih nalog operativne vojske tudi na območju občine Ormož, ki ne bo več v globokem zaledju neke fronte, temveč na prvi bojni črti.

Orožje, ki ga je JLA odvzela Teritorialni obrambi občine Ormož je bilo zastraženo v skladišču Kidričevo. MSNZ ga je kljub prepovedi JLA izvzela in prepeljala v tajna skladišča v Ormožu. Na ta način je MSNZ z orožjem, ki je bilo vrnjeno v Ormož, odločilno vplivala na kasnejše izvajanje obrambe na območju občine Ormož v vojni za Slovenijo 1991. 73. Obm. ŠTO enotam TO občine Ormož za potrebe bojevanja ni dodelil dodatnih količin orožja, ravno tako v prvih dneh vojne ni bila spremenjena organizacijska struktura enot na našem območju.

MSNZ je prenehala obstajati konec oktobra 1990, ko je oblikovala novo organizacijsko strukturo oborožene sile na območju občine Ormož, zagotovila orožje in strelivo ter izdelala načrte za bojno delovanje v primeru agresije JLA na R Slovenijo. Njeno vlogo je prevzela TO po tem, ko je bil na čelo RŠTO imenovan Janez Slapar.

Odvzem orožja TO

Preden pojasnimo razorožitev Teritorialne obrambe občine Ormož, njene vzroke in posledice, je treba zapisati nekaj o OŠTO Ormož v času predaje orožja. Organizacijska struktura Teritorialne obrambe občine Ormož je predvidevala razpored 503 rezervistov v enotah TO, ki so bile opremljene z lahko pehotno oborožitvijo. Pred 18. majem 1990 je bilo v skladiščih OŠTO Ormož :
- 115 kosov avtomatskih pušk M 70-7,62 mm,
- 80 kosov polavtomatskih pušk 7,62 mm,
- 27 kosov ročnih strojnic M 72-7,62 mm
- 9 kosov puškomitraljezov M 53-7,9 mm
- 14 kosov ostrostrelnih pušk 7,9 mm in 7,62 mm
- 403 kosov pušk M 48-7,9 mm
- 37 kosov ročnih metalcev min M 57,
- 4 kose ročnih raketometov OSA,
- 2 kosa minometa 60 mm
- 10 kosov avtomatskih pištol M 84-7,65 mm
- 1 kos api-M 75
- 2 kosa api- INGRAM

in pripadajoče strelivo: kalibra 7,9 mm, 8.538 kosov, to je bilo strelivo za puške M 48, ostrostrelne puške in za puškomitraljez M53 ter strelivo kalibra 7,62 mm-104.874 kosov, ki je bilo uporabno za avtomatske puške M 70, puškomitraljeze M 72 in polavtomatske puške M 69. V skladiščih TO je bilo tudi 7,450 kosov streliva za pištole, kaliber 7,62 mm, 20.903 metkov za brzostrelke.

Čas in način odvzema orožja je JLA skrbno načrtovala, pri tem je treba poudariti, da je bil v Sloveniji vezan na volitve v občinske skupščine. V Ormožu so odvzem orožja občutili bolj doživeto, saj za preselitev orožja iz varnostno-tehničnih razlogov niso videli razlogov. V Ormožu je TO imela nove skladiščne prostore, ki so bili zelo primerni. Ormoška skladišča so bila zgrajena v skladu z vsemi zahtevami in normativi, ki jih je diktirala JLA, saj je sodelovala pri gradnji s krediti. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bilo skladišče opremljeno s sodobnim sistemom za elektronsko varovanje skladiščnega prostora in je imelo resnično neposredno bližino postaje milice s stalno posadko. Tako je bilo izgovarjanje na potrebo po zavarovanju orožja, skladno s spremembami pravilnika o stražarski službi v Pravilu službe OS SFRJ, zelo prozorno. Povsem očitno je, da je JLA želela razorožiti vse OŠTO - tudi tako majhne, kot je bil ormoški in izključiti vse možnosti oboroženega odpora, čeprav so imeli zagotovljeno sodelovanje samega vrha Teritorialne obrambe Slovenije in večine komandantov pokrajinskih in občinskih štabov TO. Skupaj z odvzemom orožja so načrtovali izvedbo pritiska na komaj izvoljene občinske strukture, kot je bil primer v Ormožu, saj so se ravno v času predaje orožja sestali poslanci na prvi skupščini po izvolitvi.

Pripadniki JLA so prišli po orožje z vojaškimi kamioni zgodaj dopoldne in se razvrstili na ploščadi pred gradom (v katerem je potekala prva seja Občinske skupščine). Po en kamion so zapeljali na dvorišče pred skladišče OŠTO Ormož, kjer so ga vojaki JLA naložili z orožjem Teritorialne obrambe Ormož. Ko je bil kamion naložen, je odpeljal na ploščad pred gradom, v skladišče pa je zapeljal naslednji kamion. Med tem so pripadniki JLA pred gradom kar naprej zaganjali motorje kamionov in ustvarjali grozeč hrup. Na ploščadi pred gradom so ostali skoraj do dvanajste ure, nato pa so se umaknili in raztovorili orožje v skladišču Kidričevo. Komandant OŠTO Ormož je poslal pripadnike stalne sestave pred skladišče, kjer so lahko le nemo spremljali predajo orožja in bili v posmeh množici, ki se je zbrala na dvorišču. Med radovedneži na dvorišču so bili tudi rezervni pripadniki Teritorialne obrambe Ormož, ki so odkrito zahtevali prekinitev razoroževanja občinske TO in pri komandantu dosegli sestanek zaradi predaje orožja. Zahteve rezervnih častnikov, ki so bili razporejeni v TO občine Ormož, so bile nedvoumne – v celoti so odklanjali držo vodstva OŠTO in njihovo sodelovanje in predajo orožja jugoslovanki vojski. Enoglasno so zahtevali vrnitev ormoškega orožja v skladišča TO v Ormožu.

V času predaje orožja TO je bilo v skladišču tudi orožje, za katero je bil zadolžen sekretariat za ljudsko obrambo Ormož, vendar ga načelnik sekretariata ni dovolil odpeljati. Zahtevo zadolženega delavca s sekretariata za ljudsko obrambo so pripadniki JLA upoštevali in se orožja sekretariata niso dotikali.

Nastanek in razvoj MSNZ v Ormožu

Od 18. maja 1990, ko je JLA odpeljala orožje v skladišče Kidričevo, so zaposleni na OŠTO Ormož za potrebe usposabljanja enot nekajkrat izvzeli orožje. Postopek izvzema je bil zelo zapleten in strogo nadzorovan od JLA. Podobno je bilo z vračanjem v skladišče Kidričevo. Zato se je med zaposlenimi na OŠTO začelo kazati nelagodje, kar je še okrepil ukaz komandanta RŠTO, ki je prepovedal izvajanje usposabljanja enot in drugih aktivnosti z orožjem. Tako je bilo strelsko tekmovanje ZRVS ob krajevnem prazniku pri Miklavžu izvedeno z orožjem sekretariata za ljudsko obrambo Ormož in ne s puškami teritorialne obrambe, kot vsa leta dotlej.

V začetku septembra 1990 je bil v Mariboru sklican iniciativni sestanek v zvezi z MSNZ. Iz Ormoža se je sestanka udeležil Miran Fišer, v spremstvu Frana Maučiča. Na sestanku, ki je bil v nedeljo popoldne v hotelu Habakuk, je načelnik PŠMNZ Marjan Fekonja seznanil udeležence z narodno zaščito, ki deluje za potrebe obrambnih priprav R Slovenije. Tako kot je bilo z zakonom o SLO in DS predvideno, sta za narodno zaščito skrbela Sekretariat za obrambo in Sekretariat za notranje zadeve, struktura pa se je imenovala manevrska, saj ni bila omejena na delovanje v KS ali TOZD, kot je bila do takrat uveljavljena raven organiziranja narodne zaščite.

MSNZ Ormož je nastala takoj po sestanku z načelnikom PŠ MSNZ. Za potrebe MSNZ so se najprej zavzeli zaposleni na OŠTO Ormož, razen komandanta, nato pa so bili za posamezne naloge zadolženi tudi zaposleni na Sekretariatu za ljudsko obrambo, posamezni rezervisti in drugi občani. Na začetku je steklo načrtovanje obsega in strukture MSNZ, nato presoja in ocenjevanju možnosti blokad komunikacij v Ormožu in zapiranju poti iz Slovenije na Hrvaško ter nabave orožja za potrebe izvedbe načrtov. Po nabavi orožja je MSNZ skrbela tudi za skrivna skladišča in redno preseljevanje orožja na skrivne lokacije. Občinski štab MSNZ je delal na skriven način, kar je bilo doseženo z delitvijo dela in angažiranjem med seboj nepovezanih skupin. S celoto delovanja sta bila seznanjena načelnik občinskega štaba MSNZ Ormož Miran Fišer in župan dr. Jože Bešvir. O obstoju in glavnih aktivnostih MSNZ je bil seznanjen tudi komandir postaje milice Ormož, inšpektor Jure Ferme. Zaradi tajnega načina dela, ki je bil nujen za tisti čas, je bilo puščenih ob strani zelo veliko ljudi, ki bi lahko tvorno in učinkovito sodelovali pri načrtovanju nalog, saj so imeli bogate izkušnje iz TO.

Razvilo se je sodelovanje z milico za potrebe varnih premikov orožja s tajnih skladišč in s Sekretariatom za ljudsko obrambo Ormož za izbiro kadrov, ki so bili potrebni v MSNZ.

Načrtovana organizacijska struktura MSNZ v Ormožu je obsegala Občinski štab MSNZ in Odred MSNZ s 5 vodi, in sicer vod Ormož, vod Ivanjkovci, vod Tomaž, vod Središče in vod Velika Nedelja.

V MSNZ Ormož je bilo razporejenih 135 pripadnikov, takšen obseg je bil prilagojen razpoložljivemu orožju, ki je bilo izvzeto iz skladišča Kidričevo.

V aktivnosti MSNZ Ormož so se od njenega nastanka vključili pri različnih nalogah Miran Fišer, Mirko Novak, Marjan Špacapan, Srečko Voršič, Zoran Poš, Bojan Burgar, Jože Korban, Bojan Rajh, Metod Belšak, Franc Gorjak, Boštjan Špacapan, Darja Majcen, Jožef Bokša, Franček Maučič in Tomaž Bolcar. Po nalogu načelnika sekretariata za ljudsko obrambo Ormož so opravili pomembne naloge za MSNZ tudi zaposleni na sekretariatu Danilo Hergula, Jože Praprotnik, Hilda Zadravec in Boris Verbančič.

Oborožitev MSNZ Ormož

MSNZ Ormož je bila oborožena z orožjem, ki ga je skupina MSNZ-v sestavi Miran Fišer, Mirko Novak in Marjan Špacapan ob sodelovanju Franca Šijanca iz Lenarta in Milana Slane s Ptuja, uspela odpeljati iz skladišča Kidričevo. V septembru so delovali pod krinko sodelovanja s pripadniki OŠTO Lenart v pripravi na konzervacijo orožja, ki jo je izvajala tehnična enota JLA v vojašnici Ptuj. Tako je bilo izvzeto in prepeljano iz skladišča v Kidričevem večino orožja, na katero je v pripravah računala MSNZ Ormož. Iz skladišča Kidričevo je bilo izvzeto:
- 40 kosov AP,
- 6 kosov PAP,
- 6 kosov rst M 72,
- 1 kos op M 72-7,9 mm
- 10 kosov api M 84-7,65 mm
- 1 kos api M 75
- 2 kosa api-INGRAM
- 12 kosov pušk M 48
- naboj 7,62 mm-7.560 kosov.

V tem času so v skladišče MSNZ v Ormožu pripeljali iz drugih skladišč še :
- 200 kg eksploziva TNT,
- 48 min kumulativnih TKM,
- 80 trenutnih min TTM,
- 140 ročnih bomb ROB
- 332 PT min TAM.

V skladišču Kidričevo je bilo po 05. 10. 1990 še:
- 75 kosov AP,
- 74 kosov PAP,
- 21 kosov rst 7,62
- 9 kosov rst 7,9
- 13 kosov op (7,9 in 7,62)
- 391 kosov pu 7,9
- 37 kosov PB M 57,
- 4 kosi RRM OSA,
- 2 kosa MM 60 mm

Strelivo: 7,9 mm-2.276 kosov, z okviri 4.500 kosov, za op 1762 kosov. 7,62 mm za pi 7,450 kosov, za br 20.903 kosov, za PAP 53.437 kosov, tza AP in rst 43.709 kosov.

Naloge MSNZ ob morebitni agresiji na Slovenijo

Naloge, ki smo jih takrat načrtovali,so bile:
- varovanje sedeža SO Ormož in
- naborne dokumentacije na OLO Ormož.

Razpustitev MSNZ Ormož

To je bil 20. 10. V tem času pa smo predali posle MSNZ-občinskim štabom TO. Prvi ukrep je bil seznanitev z vsemi načrti MSNZ, prilagoditev te dokumentacije za delo v OŠTO; moram povedati, da je to bila mnogo širša struktura, ki je že delala po svojih principih. Potem smo podelili pripadnikom PDD orožje na dom. Moram reči, da je bila zadolžitev orožja v roke in seznanitev pripadnikov PDD z razlogi za ta ukrep zelo obsežna naloga in tudi precej občutljiva. Ne glede na to, so pripadniki voda PDD sprejeli orožje. Pri tem naj poudarim, da ne lahkomiselno. Vsi so spoznali resnost trenutka in orožje sprejeli na dom.

V tem času smo imeli orožje še vedno v tajnih skladiščih. Da bi preprečili razkritje, smo ga še vedno preseljevali. Za izvedbo teh nalog smo se v začetku naslanjali na pripadnike stalne sestave TO in OLO, saj med nami ni bilo nobenih skrivnosti v zvezi z nalogami. V uvodu nisem poudaril, da 18. 5. OLO ni predal svojega orožja JLA (tukaj so se opirali na odločitev ministra J. Janše, za predajo pa tudi ni bilo nobene osnove). Potem smo na različnih mestih to orožje skladiščili. Kasneje smo za selitev uporabljali prav pripadnike naše častniške organizacije, s katero smo v tistem času dobro sodelovali. Naloge, ki smo jih takrat načrtovali, so bile:

- varovanje sedeža SO Ormož in
- naborne dokumentacije na OLO Ormož.

Osnovna zahteva A v tistem času je bila predaja naborne dokumentacije DPS, ki bi jo A sama potem uporabljala.

V začetku decembra 1990 smo prešli na redno usposabljanje pripadnikov TO, v 10 dneh smo morali opraviti program intervencije, blokade komunikacije Ptuj - Ormož v Osluševcih, blokado ormoškega mostišča, blokado središkega prehoda in redno izvajanje varovanja gradu v Ormožu ter sedeža OŠTO Ormož. Pri tem smo dosegli zelo dobre rezultate, zlasti z vodom PDD. Vaje so trajale 10 dni in ves čas smo tudi posvečali zelo veliko pozornost sodelovanju z OŠTO Ljutomer in Gornja Radgona. Pričakovali smo že v tem času, da bo prišlo do zlitja teh treh štabov v eno področje, tako da smo v vsaki skupini izvedli eno nočno vajo na področju OŠTO Ljutomer in G. Radgona. Medtem ko so bili častniki iz OŠTO Ljutomer enkrat na pripravah v Ormožu, iz OŠTO G. Radgona pa ni bilo pri nas na vajah nobenega pripadnika.

Preden zaključim, še to: kljub zelo občutljivemu načinu dela, lahko rečem skrivnemu načinu dela, smo dosegli visoko raven sodelovanja s takrat komaj vzpostavljenimi strukturami občinskih oblasti. Z obrambnimi nalogami in načrti sem osebno seznanjal župana dr. Jožeta Bešvirja. Sodelavce sem si takrat pridobil po odobritvi na predlog pokrajinskega načelnika MSNZ.

Sklepne misli

Delovanje manevrske strukture narodne zaščite je bilo v obdobju maj – oktober 1990 izjemnega pomena, saj Slovenija ni imela ob milici organiziranih obrambnih sil, obstoječa teritorialna obramba pa je bila onemogočena v izpolnjevanju osnovne naloge. MSNZ je nastala iz nuje po obrambi in odpora zoper vodilne strukture Teritorialne obrambe R Slovenije, ki so sodelovale v razorožitvi in predale orožje pod nadzor JLA.
Oblike delovanja so bile tajne, česar so bili pripadniki TO vajeni, zato so tudi v novi organiziranosti dosledno in brez napak spoštovali ta načela. Legitimnost delovanja MSNZ je bila zagotovljena z zakonom o SLO in DS, ki je v Sloveniji omogočal narodno zaščito za potrebe samozaščitnega delovanja v bivalnem (krajevne skupnosti ) in delovnem okolju (TOZD), pri čemer se je OŠTO vključeval v usposabljanje skupine NZ za oborožen boj. Zato smo manevrsko strukturo sprejeli kot obliko organiziranost narodne zaščite, ki deluje na celotnem območju občine Ormož, kar se je potrdilo tudi z dobrim sodelovanjem župana dr. Jožeta Bešvirja. Orožje, ki je bilo proti volji Ormožanov (lastnikov) pod stražo JLA v skladišču Kidričevo, so pripadniki MSNZ preselili v skladišča na območju Ormoža in sami prevzeli odgovornost za njegovo varovanje, kar je bila njihova legitimna pravica. Kljub tej pravici pa je bil izvzem orožja iz skladišča JLA nevarna naloga, ki so jo pripadniki MSNZ opravili z vso predanostjo, ne glede na držo posameznikov v PŠTO Maribor in OŠTO Ormož, ki so raje videli orožje v skladišču Kidričevo, in s tem svoj mir in varen ˝stolček˝ v teritorialni obrambi. Enako nevarno je bilo skladiščiti večjo količino orožja na tajnih lokacijah ali ga preseljevati in s tem izpostavljati posameznike pa tudi celoten projekt MSNZ.

Orožje iz tajnih skladišč je odločilno vplivalo na izvajanje obrambe na območju občine Ormož v vojni za Slovenijo 1991, saj: ˝Brez orožja, ki ga je imela takrat na voljo TO občine Ormož, pridobljenega na različne načine, bi ostali praznih rok in kratkih rok, kljub temu da to ni bilo orožje, s katerim bi lahko parirali vsemu, s čimer je JLA takrat prišla v Slovenijo ali v Sloveniji imela˝. Tako je ocenil dogodke Mirko Novak na okrogli mizi, ki jo je organizirala ZRVS Ormož o vojni v Ormožu leta 1992.

Izkazalo se je, da ˝stara˝ TO ni bila sposobna opraviti vsebinske premene iz rezervne vojske, namenjene za boj na okupiranem ozemlju, v sodobno oboroženo silo, ki lahko prevzame vse obrambne naloge znotraj svoje države. Zato je obdobje MSNZ pospešilo vsebinske spremembe in nastanek ˝nove˝ TO, v kateri je prevzel dolžnost poveljnika RŠTO Janez Slapar. V Ormožu ni bilo konec leta 1990 v teritorialni obrambi niti simbolične spremembe, saj je bila reorganizacija TO že skoraj izvršeno dejstvo. Tako je OŠTO Ormož obstajal še kratek čas na papirju, nato pa je občina Ormož ostala brez štaba TO.

(Vir: Poročilo načelnika MSNZ Ormož, št. VT/SZ 3/1-90, z dne 05. 10. 1990.)

Miran FIŠER


OBČINA ORMOŽ


OBČINA
SREDIŠČE OB DRAVI


OBČINA
SVETI TOMAŽ

Lokacija

 

© AKTA DESIGN